Organizirali smo izlet v Beograd
Člani društva paraplegikov severne primorske smo se zopet prepustili naši raziskovalni žilici in tokrat pobegnili v Beograd – glavno mesto Srbije. Po celodnevni vožnji smo utrujeni prispeli v hotel. Tako da so nekateri izkoristili večer za počitek, drugi pa za prvo raziskovanje te metropole.
Naslednje jutro smo se kot šolarji na ekskurziji odpravili do trga Republike mimo Narodnega muzeja ter po živahnih ulicah do Kalamegdana in Beograjske trdnjave. Tam nam je nekoliko zagodel dež, tako da nismo uspeli tako sproščeno uživati v veličini tega parka, obdanega z obzidjem tik ob sotočju Donave in Save. Kljub dežnim kapljam pa smo ohranili dobro voljo in potepanje nadaljevali v popoldnevu, ko smo se odpeljali do vzpetine Avala. Tam smo se povzpeli na Avalski stolp, ki je bil v bivši Jugoslaviji najvišja zgradba. Iz višine 200m smo si ogledali čudovit razgled na Beograd pa tudi na širšo okolico.
Tretji dan smo po bogatem zajtrku skočili do bližnje tržnice in si nakupili lokalnih dobrot v upanju da nas na meji ne bodo obtožili kontrabanda ;) Potem smo se odpravili na sprehod do templja Svete Save – čudovite zgradbe, ki nam je vsem vzela dih. Prevzeti od njene veličine, zlata in neverjetnih mozaikov smo se odpravili do Hiše Cvetja. Tam smo si nekateri lahko ogledali muzej in grob Tita. Po zaključenem ogledu so se nekateri odpravili nazaj do hotela, drugi pa so nadaljevali pot do Ade Ciganije, ki se je v zadnjih desetletjih spremenila iz kraja znanega po zaporu in izvrševanju smrtnih kazni v rekreacijsko območje.
Naslednji dan je bil dan odhoda. Spet nas je čakala dolga pot zato smo pridno in urno napolnili kombije in krenili na cesto, ki nam je tokrat prizanesla. Razen manjše gneče na meji ni bilo zastojev, zato smo si lahko privoščili nekoliko daljši postanek v Slavonskem Brodu, kjer smo si napolnili trebuščke in nekoliko pretegnili kosti.
Pot do doma je nato potekala mirno in kljub dežju, ki nas je pričakal na naši strani meje smo varno prispeli do doma. Za to pa se moramo še posebnej zahvaliti našim voznikom, ki so zopet pokazali da so pravi supermeni.
Vladimir Peterlin