Srečanje “Jota fest”

Deževno sobotno jutro, oblaki vse naokoli, ni bilo najbolj obetavno, mi pa smo se vseeno odločili, da dan izkoristimo in izpeljemo tekmovanje v kuhanju “para jote”.

Zbrali smo se ob 10 uri v Domu krajanov v Oseku, kjer se je vse skupaj odvijalo. Idealen kraj, kjer smo lahko uresničili naše plane.

Tekmovalci so postavili na mesto gorilnike, lonce, kuhalnice in vse potrebno, da so se lahko lotili kuhanja najboljše jote. Dobili smo tri ekipe, ki so se podale v podvig. Kljub temu, da se je kuhalo na odptrtem, je okolica omamno dišala.

Ker pa se je bližala ura kosila in žal jote še niso bile nared, saj dobro vemo, da je za te domače dobrote potreben čas, smo našega šoferja Mateja opremili na drugem koncu dvorišča s plinskim žarom, priborom za peko mesa in predpasnikom, kjer so kmalu zadišali čevapčiči in ostale dobrote. To smo si zamislili kot predjed, da smo lažje dočakali “para joto”.

V tem času se je tudi vreme umirilo in dež je pojenjal. Kot nalašč za to, da so naš novi predsednik Sebastjan in njegova žena ter hčerka iz kombija privlekli nahrbtnik in na dvorišču je bila kmalu postavljena družabna igra Mölkky.

Večina od nas tega še ni videla, a smo se tako navdušili, da smo še pred kosilom odigrali krog, po tem pa še dva, saj nam je bilo sončno popoldne kot nalašč.

Končno je napočil čas, ko so bile jote nared in sledila je pokušina.

Štiričlanska komisija v sestavi Klavdij, Vladimir, Mile in moja malenkost, smo se posedli za mizo in čakali, da nam iz kuhinje prinesejo dobrote. Postavili smo se v vloge “domačih laičnih masteršefov”, ocenjevali krožnike, ki so bili označeni s številkami nevedoč katere pridne roke so to ustvarjale. Vsak od nas je podal svoje točke, te smo sešteli in dobili vrstni red. Vse tri so bile zelo dobre, vsaka na svoj način, zmagala pa je najboljša jota, ta ki se je najbolj približala okusu prave primorske jote. Glavno nagrado si je prisvojila ekipa sestavljena iz naših dveh članov Davida in Mateja. Druga je bila jota, ki jo je kuhala Teja, hči našega predsednika, tretja dobrota pa je nastala izpod rok našega Marvina. Vsem še enkrat čestitke in zahvala, da ste nas pogostili s pristnostjo domačih dobrot. Seveda smo po končani razglasitvi rezultatov vsi prisotni razveselili naše borbončice in uživali v joti!

Ker pa ni pojedine brez sladice, si je Tadeja, žena našega predsednika omislila slastno sladico; palačinke! Nihče od nas se ni odrekel in uživali smo v poslastici.

Na naše veselje se je v tem času vreme ponovno iz dežja prevesilo v prijeten sončen popoldan, tako da smo do konca našega druženja preživeli na soncu ob prijetnem klepetu in zabavi ob igranju Mölkkya.

Upamo in želimo si, da bo ta prvi jota fest postal tradicionalen, ter da bi jih iz treh loncev naslednje leto nastalo morda šest, še naslednje devet……

Damjana Gruden Zorč